Maasai – Enkitejo o kulie ng’wesi (Hare and other animals)

Written by: Dr. Naomi Kipuri  (For English translation see her great book: Oral Literature of the Maasai)

Netii apa netii enkitejo oltome, olasurai, oloikuma olng’ojine neeta pooki emboo oonkishu osirkon tenebo. Niaku keiloikino pooki shoo.

Neisho nabo olong’ enkitejo etii oltome shoo neipot nkulie ng’wesi, nepuoi olkiu, nejoki: “Ore amu kaisapuk oltome naa kejoki aimag iyiook aoru iyiook kuna kishu amaing’oru enikingo peyie kiar.” Nenyorraa nkulie aajo ee kiari oltome. Nejokini olasurai metarresho ore ake peyie edol elo olkeju aok enkare neituruk atua enkare paa kianyu aony enkaina.

Neiko neijia olasurai. Neduaya ake oltome elo olkeju nemurut alo aanyu. Neng’amaa enkaina aony. Nedung’o oltome tau teine. Neiwuang’a ilo.

Ore peyie eyoki akenyu niaku olkekun lolasurai peyie elo shoo. Neitoki naikitejo aigwenaki nkulie ngwesi ajoki: “ Itadua eneikuna olasurai oltome? Ninye taata opi alang’u iyiook pooki naa keyoki aoru iyiook nkishu pooki. Emaing’oru enikingo peyie kiar.”

Nejo nkulie pooki: “Ai, ee itisipa!” Neji taa pooki eneikoni ekepuoi aaigwena tenkoshoke oldoinyio paa keishori oloikuma meitaakunoyu kesulari nesulakino olasurai elukunya.

Ore peyie ereu alasurai nkishu ang’ neipotokini enkigwana. Ore ake peyie eitiring’a pooki ng’ae nedumunye oloikuma alo enchumata endoinyio anaa oloshi loota esapuk naliki inkulie. Ore kiti leilo oikururumunye o metusulakinoyu olasurai elukunya kas! Nedung’ tau. Neitoki sii ninye ilo aiwuang’a.

Etaa taa uni ake etung’ayioki, Enkitejo, olong’ojine oloikuma.

Neyoki naikitejo ajoki nkulie, “maidurra aing’oru enetashaikia” Neidur. Nejoki enkitejo olng’ojine: “Ore taa amu meidimari oloikuma nimikibaya aikata enikipuo tenikirubare, kainyioo peyie mikiluarie?” Nejoki olng’ojine: “Itisipa”.

Nepuo ake enkitejo olng’ojine omenotito emarti nemiraki nkishu osirkon neilep sii ninche aapuo. Oonaa ninye oloikuma? Neing’uari eekenya ajo ailepaki emarti asuj nkishu. Ina oshi peyie eton ejo oloikuma ‘uu‘, ina marti oshi eton eekenya ajo ailepaki.

Neosh ninye enkitejo olong’ojine enterit aapuo. Nepuo o menyaaki enkitejo aing’oru eneiko tenelej olong’ojine. Nejoki: “Leng’ojin, ore taa amu etaa nkunaang’ ake oyie nkishu matoor nikincho nanu nkishu rumai amu kaure nanu tenaar inkishu, niya iyie nkulie. Nejoki olong’ojine: “Eeyia! Ijo nanu peyie aar! Nanu oya irumai niya iyie nkulie.” Nenyorra Enkitejo. Neya ninye nkishu oomowuarak negelaki olng’ojine nkishu rumai, aa isirkon taa.

Nepuo taa pokira eshepari eirritaa ake enkae nkishu enyena neiritaa olikae inenyenak. Ore nabo olong’ nelo enkitejo aleenu enetii enkare tolkeju. Neshukunye ajoki olng’ojine, “Anoto taa ninye ewueji neetii enkare, netii nkoitoi are naapuo ine; Etii enkoitoi naa enterit ake naa keitamodok nkishu teneim, netii enkae oitoi naa esarng’ab ake…” Ore eton eitu eidip enkitejo enejo duo leilo olng’ojine omirta sirkon lenyenak olkeju ejoki enkitejo: “Ai, mijo duo materewa nkishu ainei meshomo aamodoku, tuutakaki enkoitoi e sarng’ab.” Neimie olng’ojine, sirkon lenyenak enkoitoi natii esarng’ab neonyori pooki. Naa kejo ake awuapu osikiria nedotu olkidong’oe. Nenya ilo. Nejo awuapu olikae nedotunye olkidong’oe, nenyaal sii ilo. Neiko neijia o metaa meetae osikiria hoo obo oota olkidong’oe, netoonyori pooki te sarng’ab. Nebaraki ake ninye enkitejo aitook nkishu enyenak neilepie tolkeju. Neshuko ajoki olng’ojine metung’uai nkishu enyenak tenetalaikine aitayu peyie eng’ar inenyenak neiloikino shoo.

Neikoni neijia enkata naado. Neeta apa pokira noong’otonye. Ore nabo olong’ nejoki enkitejo olng’ojine: “Leng’ojin ore amu ijo meekure edupa yiook endaa maape aasulaa nooyieyio tendikii paa ore enkiti daa nikitum nebaiki iyiook pokira.” Nenyorraa olng’ojine. Leilo, nelo aikururumoo ng’otonye tendikir. Nedumunye ninye enkitejo nelo ashetaki ng’otonye enkaji tentim, neisudoo.

Ore nabo olong’ nepuo aayieng olkiteng’ tembata ene wueji apa neisudorie enkitejo ng’otonye. Naa kedung’ ake enkitejo isunya nenang’aki ine nejo: “Tim inosa ine neitondol.” Nedumu ng’otonye anya. Neiko sii neijia tenedol olng’ojine ejo anya ineepir: “Oi olngarng’arri ilo minya!” Nenang’aki ng’otonye tentim. Neitoti naikiteji ng’otonye o metaraposhoyu.

Ore peyie ekenyu nelo olng’ojine shoo, nelo enkitejo metabarno ng’otonye. Neyela, nekuso. Ore peyie edol olng’ojine teipa neikilikuan ajoki: “Naikitejo ang’ kainyioo nikinkuana nji?” Nejoki: “Osoit ake atalama naosh katitin isiet natiu nji.” Nerik olng’ojine alo autaki enetii osoit neliki eniaas. Neikum ake olng’ojine osoit katitin are neimu enkiti sarge. Neelie ake naikitejo enkiti wueji osoit ereko nejoki: “Idolita ajo etaa peyie etiu anaa nanu!” Neikum ake olng’ojine osoit katitin ong’uan nening’ emion oleng’ nepalie. Neyiolou ajo eteleja enkitejo.

Neyoki akenyu aa olkekun le nkitejo peyie elo shoo. Nelilita olng’ojine aing’oru ng’otonye enkitejo o menoto, nenya. Neik emuro te kishomi. Ore teipa neimaa enkitejo enetii ng’otonye. Nelau ake nereu nkishu ang’. Oo naa peyie ejo tabaiki kishomi neduaaya enkeju e ng’otonye! Nebuaku aishir. Neishir o metabai aji. Nejoki olng’ojine: “Naikitejo ang’ kang’ae nikitaara? Nejoki enkitejo: “Empuyio naainosita.” Nejoki olng’ojine: “Shomo naa olale peyie mikintoki anya.” Nelo. Nedol olng’ojine ejut ilkiyio neitoki ajoki: “Naikitejo kainyoo ssii neton kinosita?” Nejoki enkitejo: “Enkijape nainosita”. Neisho olng’ojine olkarasha oitoipore. Neitu ake egira. Nejoki ade olng’ojine: “Ayiolo entoki nikinya, ng’utunyi duo ainosa!”

Netoni. Neing’oru enkitejo eneiko peyie eitalaku olng’ojine. Nejoki nabo olong: “ Ekalo taata oloiboni.” Nelo ake eneshomo nelotu ajoki olng’ojine:

Ashomo oloiboni naajoki peyie kinok enkima naid nanu ong’uan eton epuru niid iyie ong’uan teneyupuyup.” Neinoki ake enkima neid enkitejo katitin ong’uan eton epuru. Ore peyie eilep olang’at nejoki enkitejo olng’ojine meida. Neid ake olng’ojine katitin ong’uan nedoliki atua. Nejo: “Naikitejo ang’ intayioki!” Nejoki enkae: “Eji imbeibeekenyaki!” Neibelibelekenyaki toltarge o metumuta olng’ojine enkima. Neiting’.

This entry was posted in Maasai, Maasai and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.